Domov - Društvo ljubljanica

LJUBLJANICA, REKA SEDMERIH IMEN

Kjer se narava, dediščina in ljudje srečajo v edinstveni pokrajini.

Kdo smo

Smo skupina ljudi, ki nas je povezalo porečje reke Ljubljanice od notranjskih kraških polj do Ljubljanskega barja. Tu narava ni le kulisa, ampak del vsakdanjega življenja. Verjamemo v ravnovesje med naravo, dediščino, kmetijstvom in podjetništvom. Na območju enega najbolj dragocenih naravnih okolij v Sloveniji skupaj z lokalnimi skupnostmi ohranjamo kulturno in naravno dediščino ter iščemo poti do trajnostnega razvoja. Prepričani smo, da je preplet ohranjanja dediščine, kmetijstva in podjetništva pot do boljše prihodnosti življenja ljudi v regiji.

REKA, KI POVEZUJE SVETOVE

Ljubljanica je več kot le reka, je živa zgodba, ki povezuje naravo, kulturo in ljudi. Njeno skrivnostno prelivanje med površjem in podzemljem ustvarja eno najbolj edinstvenih kraških pokrajin v Evropi. Vsako njeno ime, od Obrha do Unice, odraža spreminjajočo se, a povezano pokrajino.

Ob njej so stoletja nastajala naselja, tekle trgovske poti in se rojevale zgodbe, ki še danes živijo med ljudmi. Ljubljanica je bila vedno srce prostora, včasih za prevoz, danes kot simbol skupnosti in varovanja dediščine.

Porečje Ljubljanice velja za eno najbolj bogatih območij naravne in kulturne dediščine v Evropi. Tu najdemo:

Notranjski regijski park s Cerkniškim jezerom, Rakovim Škocjanom in Križno jamo
grad Snežnik,
reki Obrh in Unica,
Pivška presihajoča jezera,
Postojnsko jamo in Predjamski grad,
Planinsko polje,
ostanke rimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum,
Vrhniko z zgodovino rečnega prometa,
Krajinski park Ljubljansko barje,
bogato nesnovno dediščino.

NAŠI 3 STEBRI DELOVANJA

Kmetijstvo

V porečju Ljubljanice ima kmetijstvo dolgo tradicijo. Danes lokalni kmetje ne skrbijo le za hrano, ampak tudi za naravo, saj varujejo tla, vodo in raznolikost življenja. A pri tem niso sami, njihovo delo potrebuje podporo, da lahko kmetovanje tudi v prihodnje ostane trajnostno in prijazno okolju.

Glavni cilji:

Podpreti kmetijstvo, kot bistven element turistične ponudbe v regiji ter s tem omogočiti, da ostanejo kmetje trdni steber podeželske skupnosti.
Ohranjanje narave z implementacijo ekološkega in trajnostnega kmetijstva.
Povečanje samooskrbe in lokalne prodaje.

Dediščina

Porečje Ljubljanice ni le naravni biser svetovnih razsežnosti s tremi zavarovanimi območij narave, ampak tudi eno najbogatejših območij kulturne dediščine v Evropi. V njeni okolici so se razvijale različne kulture, kar dokazujejo številne arheološke najdbe, med njimi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Območje je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

A dediščina ni le v muzejih, živi v znanju, veščinah in načinu življenja. Ohranjamo jo skozi projekte, delavnice in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, saj verjamemo, da prihodnost temelji na spoštovanju preteklosti.

Glavni cilji:

Ohranjati, raziskovati in predstavljati naravno in kulturno dediščino porečja Ljubljanice.
Sodelovati z raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi.
Spodbujati podjetništvo, ki svoje zgodbe črpa iz dediščine.

Turizem

Porečje Ljubljanice ponuja doživetja, ki povezujejo naravo, kulturo in zgodovino. Lahko se sprehodiš ob mokriščih, zapelješ s kolesom med travniki ali doživiš reko z ladjico po nekdanjih trgovskih poteh.

To ni množični turizem, je način, kako ohranjati krajino in obenem podpirati lokalne skupnosti. Trajnostni turizem tukaj spoštuje naravne vire in krepi lokalno identiteto. Obiskovalci ne prihajajo le na izlet, postanejo del zgodbe tega posebnega kraškega sveta.

Glavni cilji:

Razvoj turizma v porečju Ljubljanice sloni na razvoju »skupnostnega turizma«.
Razvoj trajnostnega turizma z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
Podpora lokalnemu razvoju preko butičnega in zelenega turizma ter kulturnih dejavnosti.
Ustvarjanje novih zelenih delovnih mest na temu območju.

Naši projekti

Organizirane akcije, ki oživljajo reko in skupnost.

30.09.2025

Projekt 16.9 Tematsko-doživljajski park zdravja iz narave

Projekt 16.9 Tematsko-doživljajski park zdravja iz narave, zaključen aprila 2024, spodbuja diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti z razvojem naravi prijaznih oblik zdravstvene preventive, kot so zeliščne delavnice, vodne terapije in gozdni wellness. Posebno pozornost namenja ranljivim skupinam ter medgeneracijskemu sodelovanju, s čimer krepi socialno vključenost, znanje in dobro počutje vseh udeležencev. V okviru projekta so bila izvedena izobraževanja, razvita dopolnilna dejavnost na dveh kmetijah, pripravljena osnova za dolgoročno izvajanje aktivnosti in ustvarjena nova zaposlitev. Projekt uspešno povezuje trajnostni razvoj podeželja, inovativne pristope v zdravstvu in razvoj novih, ekonomsko vzdržnih priložnosti za kmetije.

30.09.2025

Projekt 16.9 Alternativno terapevtsko zdravljenje s pomočjo jahanja

Projekt 16.9 Alternativno terapevtsko zdravljenje s pomočjo jahanja, zaključen aprila 2024, je bil namenjen razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z vključevanjem terapevtske ježe in oskrbe živali kot oblike zdravstvene podpore ranljivim skupinam ter krepitve medgeneracijskega sodelovanja. Na Kmetiji Šteblaj so bile izvedene štiri delavnice, kjer so udeleženci pridobili nova znanja o terapevtskih učinkih stika z živalmi, izboljšali svoje psihofizično počutje ter razvijali občutek vključenosti in sprejetosti. Projekt je prinesel konkretne rezultate, med drugim pridobljeno dovoljenje za opravljanje nove dopolnilne dejavnosti, ustvarjene prve prihodke, novo zaposlitev in osnutek programa za izvajanje tovrstnih aktivnosti na kmetijah. Z zaključenim projektom se odpira priložnost za trajnostni razvoj slovenskega podeželja in krepitev socialne vključenosti preko inovativnih oblik dela z živalmi.

30.09.2025

Projekt EIP 16.5 Mejice

Projekt EIP 16.5 Mejice, zaključen maja 2024, je bil namenjen ozaveščanju in usposabljanju kmetijskih gospodarstev ter širše javnosti o pomeni in tehnikah vzpostavljanja ter ohranjanja mejic. Mejice so pomembni elementi kulturne krajine, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti in okoljskim storitvam. V okviru projekta se je na šestih lokacijah zasadilo ali obnovilo mejice z več kot 720 avtohtonimi rastlinami, pri čemer so bili uporabljeni inovativni pristopi, kot je mikorizacija sadik. Rezultati projekta so pokazali izboljšanje stanja tal in voda, večjo pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter dodatne koristi, kot so proizvodnja medu, sadja in rekreacijske možnosti. Projekt je razvil uspešen model za upravljanje mejic ter poudaril njihov potencial za trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

30.09.2025

Projekt EIP 16.5 Cvetoči travniki

Projekt EIP 16.5 Cvetoči travniki, zaključen junija 2024, je bil osredotočen na ohranjanje in ponovno vzpostavljanje vrstno bogatih travnikov z vnosom značilnih avtohtonih rastlin, ki so zaradi intenzivne rabe sčasoma izginile. Na petih partnerskih kmetijah so bile testirane različne metode obnove travišč, oblikovane smernice za trajnostno upravljanje ter vzpostavljena semenska banka za prihodnje renaturacije. Poleg tega je projekt vključeval širok nabor izobraževalnih dejavnosti za kmetije in javnost ter poudaril številne dodatne koristi travnikov, vse od opraševalne in prehranske do estetske in turistične vrednosti. Projekt je s tem prispeval k trajnostni rabi tal, izboljšanju biodiverzitete in blažitvi podnebnih sprememb.